Sobota je bila dan za team building. Ekipa ENKI-ja, ki je že tretje leto zapored postala agencija leta na izboru NETKO, se je zgodaj zjutraj odpravila proti Žički kartuziji, kjer nas je najprej v gostilni Gastuž čakal odličen zajtrk. Podkrepljeni z dobro domačo hrano smo se odpravili na poligon, kjer so nas čakale aktivnosti, ki so jih organizirali v podjetju Time Out Events.

Šest iger, preko katerih smo se soočali sami s seboj, predvsem pa, kjer smo spoznavali lastnosti ekipe, je bilo zabavnih, vendar so nam nekatere povzročale precej težav. Namen vsake igre je bil najti določene lastnosti, ki jih ekipa potrebuje. Spoznanje, da je zelo pomembno, da ekipo vodi odločen vodja, predvsem pa, da je potrebno, da se doseže cilj z veliko volje in skupnega premisleka, je bilo na začetku precej težko razumeti. Vendar, z vsako nalogo smo bili precej bolj odločni in smo se znali precej bolj organizirati in pripeljati nalogo do konca. Včasih v točno določenem času, včasih s precejšnjim odstopanjem od časa, ki smo si ga sami zastavili, saj nismo predvideli vseh težav, ki se nam lahko zgodijo, ko rešujemo naloge.

Podobnost z resničnim življenjem je bila zelo očitna in na koncu vsake naloge smo si vzeli čas za analizo, predvsem pa za ugotovitve, ki so nam olajšale reševanje naslednje naloge. Pri teh nalogah so prišle na dan naše karakterne lastnosti, ki so zelo pomembne v poslu in pri odločevanju na različnih projektih, kjer so vedno visoka pričakovanja. Ko smo na koncu analizirali vse naloge skupaj, smo prišli do podobnih ugotovitev, kot jih ugotavljamo pri projektih, ki jih vodimo.

Če se na začetku ne posvetimo dovolj problemu, potem bomo v eni izmed kasnejših faz vedno prišli do problema, ki ga bomo reševali šele takrat, namesto da bi imeli že vnaprej pripravljen scenarij in bi ga tako lahko anulirali. Ko smo bili v situaciji, kjer nismo našli izhoda, je bila najboljša rešitev to, da smo si vzeli čas, premislili in se oddaljili od rešitve, ki je bila ves čas pred nami, vendar smo se preveč ukvarjali z vsem ostalim, tako da je nismo niti opazili.

Kljub temu, da se šest nalog ne zdi veliko, so bile precej zahtevne in čas nam je zelo hitro minil. Predvsem pa smo vsi skupaj čakali kosilo v gostilni Gastuž – ki je bilo vrhunsko. Polni novih spoznanj o svojih sodelavcih, podkrepljeni z dobro hrano in pijačo, predvsem pa v s soncem obsijani čudoviti okolici smo se odpravili domov proti Ljubljani in debata o naših lastnostih se ni končala niti med vožnjo.