Povabili so me, da za Dnevnik pripravim dnevniški zapis dogodkov prvega tedna januarja. Zapis za petek, 10.1.2014, objavljam spodaj.

Vsako jutro začnem z dihalnimi vajami in treningom borilne veščine, petek pa je rezerviran za nadgradnje z učiteljem. Vedno znova mi pove kakšno misel, ki mi ne gre iz glave in mi da nov izziv.

Danes sva govorila o odrivu in moči misli – če ga izvedeš z mišicami, niti približno ne doseže moči, ko narediš miselni val in odrineš z energijo. Verjamem, da je težko verjeti, a v praksi vse skupaj postane evidentno. Ko me pouči o disperziji energije giba, po štirinajstih letih skoraj vsakodnevnega treninga znova spoznam, kako izjemna so znanja preteklosti.

Na sploh lahko trdim, da borilne veščine gradijo človeka na vseh nivojih. Gre za izjemno mentalno nadgradnjo, ki ti pomaga na vseh področjih življenja. Spomnim se, ko je, kakšno desetletje nazaj, Brian Tracy izjavil, da bi moral vsak manager trenirati borilno veščino in priznam, da se z njim kar strinjam.

V pisarni analiziram rezultate kampanje za Triglav Top Brands. Splet resnično ponuja odlične priložnosti integracije ciljnih skupin, zato se čudim, še posebno, ko gledam statistike spletnega oglaševanja, zakaj toliko upravljavcev blagovnih znamk okleva z uporabo sodobnih načinov.

Čudim se tudi, zakaj se v današnjem svetu tako mudi. Ta teden smo dobili nekaj povpraševanj, pri katerih od nas pričakujejo rešitve od danes na jutri. Žal, če želimo analizirati stanje, načrtovati uporabniške poti, zasnovati ustrezno podobo in vsebine, programirati in na koncu poskrbeti za viralno zgodbo, ne gre na hitro.

Ko sem že ravno pri tej temi, dodam še, da tudi nismo najboljši prijatelji z natečaji. Izdelati projekt na podlagi dvostranskega briefa, brez aktivnega sodelovanja in možgančkanja z ekipo, ki ga upravlja in pozna, se nam zdi neodgovorno. Še bolj nas preseneča to, da se na natečajih (govorim o spletnih projektih), izbira na podlagi grafik in ne načrtovanja uporabniške izkušnje (to fazo se preprosto izpusti).

Opazujemo agencije, ki se izčrpavajo na natečajih, kjer je povabljenih pet in več agencij in razmišljamo o izgubi, ki jo na ta način ustvarja branža – če bo sreča, bo ena od teh agencij delo dobila celo plačano, medtem ko bodo ostale brez plačila, čeprav so projekt v veliki meri izvedle. Ni to narobe svet? Tudi jaz bi si želel, da bi me tri turistične agencije peljale na potovanje po svetu, jaz pa bi na koncu plačal eni, če bi se mi dovolj prikupila.

K sreči imamo priložnost sodelovati s partnerji, ki razumejo naša stališča in verjamejo v našo formulo za prave rešitve. Zadnje dni, tudi danes, intenzivno možgančkamo za večji projekt, katerega imena žal ne smem zapisati. Čedalje bližje smo rešitvi, ki pije vodo v vseh pogledih.

Sledi kosilo v Origano, kjer naše želodčke razvajajo skoraj vsak dan. Z direktorjem Pro Kolekta se pogovarjava o načrtih letošnjega leta. Ko se vrnem, sledi pregled opravljenih del tega tedna in priprava nekaj ponudb.

Ker je petek, večer s Tjašo končava v Kranjski Gori. Večerni sprehod, čaj in objem gora možgane premaknejo na off. Vsaj do zjutraj.