Med počitniškim prebiranjem julijske izdaje revije Global sem naletel na dva zanimiva članka (Konec hotelov in Izginjanje sveta) in se nekoliko bolj poglobil v uspešno zgodbo novodobnega hotelirstva pod taktirko Airbnb, ki postaja ena največjih turističnih blagovnih znamk na svetu. Zgodba še bolj prepriča v nujnost lateralnih pristopov in pogumnih odločitev, ki tradicionalne modele prevetrijo in odpirajo nova vrata v sicer zelo zaklenjenih branžah.

Airbnb kot spletna tržnica za nastanitve

Hitro rastoče podjetje Airbnb, nastanjeno v San Franciscu, je v manj kot šestih letih postalo svetovni portal za popotnike. Ustanovitelji se ne ozirajo na stare navade in pravila hotelirstva in nudijo spletno tržnico, preko katere je mogoče od lastnikov za krajši čas najeti sobo, stanovanje ali hišo.

Airbnb je namenjen iskalcem cenejših nastavitev, ki jim je pomembna tudi družabna komponenta oz. bolj zasebna možnost kot jo nudi hotelska namestitev. Cilj je, da Airbnb postane celovita namestitvena blagovna znamka, ki bo gostom med potovanjem ponujala popolno storitev, pri čemer je manj pomembno, kje si nastanjen, toliko bolj pa, s kom in kako tam počneš ter kaj doživiš.

Zadovoljstvo je obojestransko, saj poleg koristi popotnikov do dodatnega zaslužka dostopajo tudi lastniki nepremičnin, predvsem v velikih turističnih središčih sveta, kjer so turizem postavili na glavo. Airbnb dobiva majhno provizijo od več milijard vrednih najemov, ki jih pomaga urediti. Navzoč je v skoraj 200 deželah in ponuja preko 600 tisoč prenočitvenih možnosti. Leta 2013 je prek Airbnbja namestitev najelo več kot deset milijonov gostov, kar mu je prineslo 183 milijonov evrov dohodkov.

Tradicija v boju z novodobnim

Hotelom s tradicionalnim pristopom uspeh podjetja Airbnb povzroča nemalo preglavic – po mnenju tržnih strokovnjakov so imeli samo newyorški hoteli lani milijon prenočitev manj. Zato hotelski lobiji pritiskajo na lokalne oblasti, da bi z zakoni ustavili pohod tega in podobnih spletnih ponudnikov. Mesta New York, San Francisco, Berlin in München so že sprejela predpise, ki otežujejo dobičkonosno izrabo zasebnih stanovanj. S podjetjem so v sodnem sporu glede vprašanja, ali bo morali njegove storitve nadzirati in obdavčiti enako kot hotelske. Celo več, ponekod naj bi celo onemogočili oddajanje celotnega stanovanja v času, ko lastnih ni prisoten.

Število uporabnikov se odraža v milijardni vrednosti

Posebej zanimiv se mi zdi novodobni poslovni kriterij vrednotenja teh hitro rastočih podjetij, kjer je v ospredju število uporabnikov, promet, dobiček in poslovni načrti pa so drugotnega pomena. V času pametnih telefonov lahko rečemo, da temeljna pravila gospodarstva ne veljajo več – cene tehnološki podjetij se tako vzpenjajo, dokler imajo zato dovolj uporabnikov. Tako ocenjujejo, da bo Airbnb ob uvrstitvi na borzo vreden preko 7 milijard evrov, čeprav v lastni nima nepremičnin in ne govorimo o podjetju z več tisoč zaposlenimi (med temi so ključni razvijalci programske opreme).

Novi poslovni modeli, ki pristopajo lateralno in zagotavljajo drugačno uporabniško izkušnjo, so torej trend zadnjih let. Tega se zavedajo tudi hotelirji, ki Airbnb, ne glede na sodne spore, tudi posnemajo. Airbnb pa svojo dejavnost širi in se osredotoča na poslovni segment. Dolgoročno bi Airbnb lahko postala potovalna agencija za ljudi, ki stanujejo pri njegovih gostiteljih.

Vse to pa sproža vprašanje, do kam cenovna vojna lahko zdrži in kaj prinaša trenutni svetovni ureditvi. Na tem mestu se strinjam z internetnim mislecem Jaron Lanierjem, ki pravi: »Vsi ti cenovni roboti, ki poiščejo najcenejšo hotelsko sobo, povzročajo zniževanje cen, kar nas bo še drago stalo ... ko nihče več ne bo plačal spodobne cene, tudi nihče več ne bo spodobno zaslužil«.

Ta paradoks vzbuja vprašanje, ali bo digitalna revolucija vodila v nadvladje kalifornijskih monopolistov ali se bo rodilo neko »novo gospodarstvo«? Dejstvo pa je, da še nikoli v zgodovini ni bilo tako veliko premoženje ustvarjeno v tako kratkem času.

www.airbnb.com