Smo »marketingaši« prepričani, da vemo vse o ciljni skupini mladostnikov?

Veliko se piše o natančnem poznavanju mlade ciljne skupine, o analitičnih pristopih ter posluhu za uporabnika. Pa pri vseh teh analizah te ciljne skupine res dovolj poznamo mladostnike? Jim znamo prisluhniti?

Pred kratkim sem prebrala izredno zanimiv članek mladeniča Andrew-ja Watts-a, 19-letnika, ki študira na teksaški univerzi v Austinu in se z zanimanjem ukvarja z vlogo družbenih omrežij v ameriški družbi (vsi, ki vas članek zanima, ga lahko najdete tule). Njegov pogled (in vsekakor tudi pogled njegovih vrstnikov) na tovrstna družbena omrežja bi moral biti za vse »marketingaše« izredno zanimiv.

Kako mladi dojemajo digitalne medije?

Digitalni mediji so postali središče našega življenja, nove tegnologije nam omogočajo dostop do vedno več informacij, preko družbenih omrežij smo veliko bolj izpostavljen in dostopen kupec, kar pa je predvsem mlade spodbudilo, da iščejo zasebnost, iskrenost in relevantno vsebino. V članku lahko razberemo, da se mladi odmikajo od poplave informacij in različnim načinom oglaševanja ter se raje usmerjajo v družbena omrežja, ki nimajo agresivnih oglaševalskih insertov ter uporabniku nudijo zasebnost in neizpostavljenost.

Sodeč po razpravah na spletnih debatah ter forumih in po medijskih mnenjskih odzivih je povprečnemu mlademu uporabniku Facebooka popolnoma jasno, da ne gre za projekt z altruističnim ciljem povezati nas z vsemi našimi starimi, izgubljenimi in oddaljenimi prijatelji, pač pa ima njegova dobrodušna asistenca tudi drugo dimenzijo. Zaradi družbenega pritiska ga vsi uporabljajo, vendar se je percepcija uporabnosti močno negativno spremenila.

Na drugi strani pa se uporaba ostalih alternativ (Instagram, Twitter, Snapchat, Tumblr) konstantno veča, saj po mnenju Andrew-a mladim nudijo relevatno kvalitetno vsebino z intimno mrežo prijateljev, brez agresivnih oglaševalskih objav. Eden izmed pomembnih izpostavljenih dejstev je tudi, da mlade moti prisotnost starejše generacije na Facebooku, saj s tem verjetno čutijo omejenost svobode izražanja, kar je še dodaten razlog, da se obračajo k alternativnim družbenim omrežjem, predvsem je v uporabi Instagram, Twitter in Snapchat..

Ali bodo tudi ostala družbena omrežja po žeji za velikimi zaslužki šla po poti mogotca Facebooka?

Vendar pa je potrebno v obzir vzeti tudi oglaševalce, saj z nestrukturiranim agresivnim digitalnim nastopom negativno vplivajo na percepcijo mladih. Priložnost za izboljšanje stanja vidim v strateškem marketinškem načrtovanju in raziskovanju ciljnega trga, v razvoju engagement marketinga, ki je poligon za ustvarjanje kreativnih rešitev, vsebin in zgodb. Predvsem pa je zelo pomembno, da se vsi zavedamo, da je potrebno vedno znova poslušati uporabnike ter se jim v veliki meri prilagajati, kar pa se trenutno dogaja izredno poredko.

Ob napisanem sem mi poraja vprašanje, ali bomo torej imeli posluh za mlade in uslišali njihove potrebe? Začnimo lokalno in zaključimo globalno, beri, najprej »marketingaši« z relevantnimi in engagement vsebinami, pa smo že veliko naredili...

Zadnje na blogu!

Preberite, o čem pišemo

Partnerji nam zaupajo, ker vedno najdemo prijazne, intuitivne in strateške rešitve za končnega uporabnika. Dobrodošli, da vas navdušimo.